Zgodovina in dosežki

ZGODOVINA MARIBORSKEGA ŽENSKEGA ROKOMETA

Pred 2. svetovno vojno je bil rokomet na Slovenskem malo poznan. Več uspeha je imela hazena, ki je bila priljubljena zlasti v Mariboru in Ljubljani. Med 2. svetovno vojno so Nemci ustanovili na Štajerskem nekaj rokometnih moštev, v katerih pa zavedni Slovenci niso sodelovali. V Ljubljani je bila ustanovljena prva rokometna ekipa na univerzi leta 1948; prva ženska ekipa pa leta 1949 pri mariborskem Poletu. Leta 1950 je bila ustanovljena tudi Rokometna zveza Slovenije. Pojavila so se središča igranja rokometa: Celje, Črnomelj, Brežice, Velenje, Koper, Maribor. V letu 1958 je bil izdelan perspektiven načrt nadaljnjega razvoja slovenskega rokometa, ki je postavil trdne organizacijske temelje in podrobno shemo tekmovanj.

Hazena, kakršne danes ne poznamo več, je dobila svojo domovinsko pravico v Mariboru v prvih letih po prvi svetovni vojni. Ime hazena smo prevzeli po Čehih (hazeti je slovensko metati). Pionirka hazene v Mariboru je bila Zora Ravnik, ki je bila organizatorka te igre v 1. SSK Maribor. Hazena je leta 1948 zamrla. 

ZGODOVINA DOSEŽKOV

Leta 1925 se je pričela pisati zgodovina rokometa v Mariboru. Prve so pričele predstavnice nežnejšega spola. Namreč 21. julija 1925 je skupina navdušenih športnic 1. SSK Maribor odigrala prvo uradno tekmo v Ljudskem vrtu v tako imenovani hazeni (češka beseda za rokomet). Šlo je za veliki rokomet na velikem travnatem igrišču. V tej tekmi so Mariborčanke premagale igralke iz Murske Sobote.

Leta 1928 so igralke 1. SSK Maribor postanejo državne prvakinje. V tej ekipi je igrala tudi Hilda Švajger, po kateri danes klub organizira tradicionalni rokometni turnir.

Leta 1928 (8. julija) odigra ženska ekipa prvo uradno tekmo v malem rokometu. Mariborčanke so se pomerile proti ekipi Sloga iz Varaždina.

Leta 1954 je žensko rokometno ekipo prišel pripraviti znameniti nemški trener Voss.

Leta 1960 je bila ustanovljena ženska ekipa Branika, ki je igrala v republiški ligi.  

Leta 1966 so Branikovke okrepljene z državno reprezentantko Mirjano Jasić osvojile naslov republiških prvakinj, a v kvalifikacijah za zvezno ligo niso bile uspešne.

Leta 1967 so dosegle šele 5. mesto v republiški ligi.

Leta 1968 so dosegle 3. mesto v republiški ligi.

Leta 1969 so ponovno osvojile naslov republiških prvakinj, kvalifikacijski turnir za vstop v 1. Zvezno ligo v Splitu pa se za ekipo ni končal po željah, podobno se je zgodilo leta 1971.

Pred sezono 1971/72 je trenerja Adama Petroviča zamenjal Jože Vauhnik; branikovke so postale republiške prvakinje in se uvrstile v drugo zvezno liga, zahodna skupina.

Drugo ligaški krst je bil razmeroma uspešen, saj so dekleta v sezoni 1972/73 osvojila 8. mesto, 25. maja 1973 pa v finalni tekmi republiškega pokala premagala Olimpijo iz Ljubljane

V sezoni 1973/74 je ekipa Branika izpadla iz 2. zvezne lige, vendar le za leto dni, kajti v sezoni 1974/1975 se je po osvojitvi naslova republiških prvakinj znova uvrstila v zahodno skupino 2. zvezne lige in osvojila 7. mesto

Leta 1978 je klub v spomin na eno izmed pionirk rokometnega športa na Štajerskem in članico državnih prvakinj iz leta 1928 v hazeni Hildo Švajger, ki je preminila leta 1977, prvič organiziral MEMORIAL HILDE ŠVAJGER.

V sezoni 1981/1982 je ekipa Branika osvojila prvo mesto in dve sezoni igrala v medrepubliški ligi, potem izpadla v republiško ligo in bila v sezoni 1984/85 peta, v naslednji sezoni pa druga.

V obdobju od leta 1985 do 1989 si ekipi ni uspelo priigrati napredovanja.

V sezoni 1989/1990 pa se je ekipa v postavi: Vujinič, Lukič, Hozjan, Rižner, Kocbek, Ornik, Pustoslemšek, Jarc, Marinič, Gregorec, Šernek in Brglez z nazivom Branik Ferrotherm – vodil jo je trener Branko Kukovec – uvrstila v zvezno ligo in se v prvi sezoni obdržala v njej.

Rokometašice Branika so se v prvi tekmovalni sezoni v samostojni Sloveniji osvojile 6., v sezoni 1992/93 pa kot Bo&G Company Branik 5. mesto. V tej sezoni sta ekipo vodila trenerja Marko Šibila in Adam Petrovič, zanjo pa so igrale Gorski, Marin, Lukič, Ornik, Vesaite, Černe, Frešer, Pustoslemšek, Alibegović, Kotnik, Šparl in Kocbek..

Bolje so se odrezale rokometašice Branika v slovenskem pokalnem tekmovanju, saj so v sezonah 1992/1993, 1994/1995 in 1995/96 trikrat igrale v velikem finalu POKALA SLOVENIJE in vedno osvojile 2. mesta. V vseh treh tekmah so bile boljše igralke KRIMA iz Ljubljane.

5. mesto je ekipa Branika osvojila v 1. ligi v sezonah 1993/1994 in 1994/1995.

Naslednjo sezono so rokometašice Branika prvič zaigrale v evropskem pokalu in izgubili tekmi z norveško ekipo Trondheim Bysen, v državnem prvenstvu pa je ekipa osvojila šele 9. mesto.

V sezoni 1996/1997 je ekipa pod imenom Bella Viola Branik v državnem prvenstvu osvojila 7. mesto, v sezoni 1997/1998 kot Vibis Branik 9. mesto, v sezoni 1998/1999 pa je bila spet kot RK Branik prav tako 9. mesto.

V sezoni 1999/2000 je ekipa končala prvenstvo na zadnjem mestu in izpadla iz 1. lige.

15 let so Branikovke nastopale v 1. B slovenski rokometni ligi, v letu 2014 pa so v 1. B ligi osvojile 2. mesto in se tako uvrstile v 1. A ligo. Ekipo je uspešno vodil trener Stane Strmšek. 

NOVEJŠI DOSEŽKI BRANIKOVK

Sezona 2013/2014 se je za ŽRK Branik končala sanjsko. Poleg uvrstitve članic v 1. A rokometno ligo, so za dodatno navdušenje poskrbele kadetinje in prvič v zgodovini kluba postale državne prvakinje v kadetski kategoriji. To se je zgodilo 11. maja 2014 v domači dvorani Lukna, kjer je potekal finalni turnir. Premagale so ekipi Krim Mercator iz Ljubljane in Krko Novo mesto ter zasluženo osvojile zlate medalje za najboljše v državi.

V sezoni 2014/2015 je članska ekipa Branika osvojila 10. mesto in tako si zagotovila obstanek v 1. A rokometni ligi.

Uspešno sezono 2014/2015 so zaključile na zaključnem turnirju v Ljubljani še mladinke, ki so postale mladinske državne prvakinje. Branikovke so bile uspešnejše od ekip: RK Krim Mercator, ŽRK Mlinotest Ajdovščina in ŽRK Celje Celjske mesnine. Zlata dekleta, ki jih je vodil trener Nikola Bistrović so zastopale: Hrastnik Anja, Mihelič Demi, Stanko Tjaša, Trobas Tjaša, Želj Mia, Borovčak Barbara, Kelc Nika, Bobič Teja, Krajnc Blanka, Horvat Nina in Bratanič Anja.